Primer:
Slepi človek na prehodu za pešce. Pritisne gumb na semaforju, ki zapiska, ko je zelena luč. Pisk mu, da takoj vedeti, da je čas da prečka cesto. Slepec iz podatka naredi informacijo, ker seveda pozna prometne predpisem. Podatku pripiše pomen: sedaj gre lahko čez cesto. v primeru, da pešec ne dobi podatka si ne more ustvariti informacije. Enako bi se zgodilo, če pešec ne bi imel znanja o prometnih predpisih in zvočnih signalih na semaforju.
Podatek je opredmeteno dejstvo o določeni stvari s katero ustvarimo informacijo. So alfabetična, numerična, alfanumerična, govorna ali grafična sporočila o določenih elementih oziroma njihovem dejanskem stanju. S pomočjo medija podatki nato urejeno kot sporočilo potujejo do prejemnika. Je lahko karkoli: črka, številka, zvok, znak ... Poenostavljeno bi lahko rekli, da je podatek dejstvo, ki nima jasnega pomena.
Informacija v kontekstu informatike je številčno obdelovanje informacije v digitalnem računalniku. Informacije pridobivamo iz podatkov s preoblikovanjem-filtriranjem prek določenih pravil. Imeti informacijo pomeni imeti več znanja. Informacija ni energija in ne materija, čeprav je z obema v povezavi. Informacija je lahko podana z sliko, besedo, digitalno besedo, kodo, barvo in je podatek o stanju ki nas zanima.
V informatiki je preoblikovanje podatkov v informacije in iz informacije v znanje najpomembnejše opravilo. V informatiki obdelujemo številčno informacijo v digitalnem računalniku v namene ocenjevanja, analize in sinteze preučevanega sistema. Podatki prihajajo v računalnik prek informacijskega kanala. V informatiki je informacija podana z digitalno besedo. Osnova enota digitalne besede je bit( ang. Binary Digit ). Več bitov tvori digitalno besedo. 8 bitna digitalna beseda je en zlog. Večzlogovna beseda je lahko 16bitna (dvozložna), 32bitna ( šterizložna ) 64bitna( osemzložna )…
Bit je osnovna enota informacij na področju računalništva in telekomunikacij je količina informacij, ki jih je mogoče shraniti za digitalne naprave ali druge fizične sisteme. V računalništvu lahko bit tudi definirana kot spremenljiva ali izračuna količine, ki ima lahko le dve možni vrednosti. Ti dve vrednosti se pogosto razlagajo kot binarni števili in so ponavadi označene z numeričnimi znaki 0 in 1. ti dve vrednosti lahko pomenita 0 = ne, 1 = da, 0 = cifra, 1 = mož. Torej bit lahko označuje samo dva pojma. Kaj bodo te dve cifri pomenili, je predmet dogovora oziroma koda. Pomen pozna le tisti, ki kodo pozna. 8 bitov je enako enemu bytu.
Byte je v računalništvu manjša enota za količino podatkov oziroma velikost pomnilnika Je enota za merjenje količine podatkov. Izraz je leta 1956 skoval Werner Buchholz v podjetju IBM, originalno je bajt označeval šest bitov. Kratica za Byte je "B" včasih pa tudi "b" kar je pa lahko tudi pomen tudi bit. Byte je tudi podatkovni tip v nekaterih programskih jezikih. Velikost bajta je običajno odvisna od strojne opreme, vendar sodobni standard je osem bitov.
Primer:
Računalnik ima 64 – bitni Intel procesor , 4 gigabajte delovnega spomina in 500 gigabajtni trdi disk
Sporočilna sposobnost nam pove koliko različnih dogodkov lahko kodiramo z digitalno besedo oziroma koliko stanj zmore. Enačba za izračun sporočilne sposobnosti s=2^d, pri čemer je s sporočilna sposobnost d pa število bitov digitalne besede. Če je d = 8 pomeni da je sporočilna sposobnost 256, če je d = 16 pomeni da je sporočilna sposobnost 65536. Če imamo sistem, ki ima n število različnih stanj in ga želimo opisati z digitalno besedo imamo tri opcije. Če je število stanj enako sporočilni sposobnosti imamo optimalen opis sistema. Če je števila stanj manj kot je sporočilna sposobnost pomeni da imamo višek bitov digitalne besede. Če pa je število stanj večje kot sporočilna sposobnost imamo nepopolen opis sistema.
Količina informacije digitalne besede je enaka njenemu številu bitov. Merska enota za količino informacije je bit. Količina informacije je odvisna od tega koliko stanj n ima naš sistem. Digitalna beseda opisuje poljubno i-to tanje sistema. Informacija o trenutnem stanju sistema z mnogimi možnimi stanji je večja kot pri sistemu z majhnim številom stanj. Pri opisu sistema z digitalno besedo uporabimo verjetnostni račun. Uporabimo sistem kovanec, kocka, knjiga. Izračunamo verjetnost določenega stanja. Pri sistemu kovanec poznamo le 2 stanja zato je verjetnost za določeno stanje 50%. Pri kocki poznamo 6 stanj zato je verjetnost za določeno stanje manjša 16.6%. Če uzamemo knjigo ki ima 499 strani je verjetnost da bomo knjigo odprli točno na določeni strani zelo majhna 0,2004%. Število stanj je vedno pozitivno celo število. Verjetnost ima vrednost od 0 do 1. Vsota useh verjetnosti v sistemu je vedno 1.
Količino informacij po Shanonu določa enačba:
I(X)= - log2vi
I(X) je količina informacije
Viri:
Wikipedia - Bit
Wikipedia - Byte
Moodle - Uvod v informatiko ( redni. prof. dr. Peter Šuhel )
Informatika
