Komunikacija - vaja 05

Osi - model spleta

OSI model predstavlja modulirano zgradbo protokolov, kjer vsak izmed slojev opravlja določeno nalogo. Vsi sloji skupaj pa delujejo kot celota.

Sestavljen je iz sedmih plasti, pri katerih so določene posamezne omrežne funkcije. Ta model so razvili leta 1984 in je arhitekturni model, namenjen komunikaciji med računalniki. Toda  v celoti ni nikoli zaživel.

Sestava OSI modela

1. APLIKACIJSKA PLAST je vmesnik med OSI modelom ter uporabnikom. Znotraj tega se nahajajo definirani protokoli za elektronsko pošto, internet, prenašanje datotek Ta protokol je odgovoren za prepoznavo sogovornika in sinhronizacijo komunikacije.

2. PREDSTAVITVENA PLAST zagotavlja kodiranje na različne načine, pa tudi sisteme pretvorb za aplikacijsko plast. Podatke, poslane po omrežju, pretvarja iz ene v drugo obliko, določa pa tudi sintakso, transformacijo in formiranje podatkov.

3. SEJNA PLAST ima funkcijo nadziranja komunikacije med računalniki. Vzpostavlja ter prekinja komunikacijo med lokalnim in oddaljenim računalnikom. Določa tudi vrsto komunikacije, ki je lahko enosmerna ali pa dvosmerna.

4. TRANSPORTNA PLAST določa način prenosa, kar pomeni da dolga sporočila razbije na manjše dele. Ima tudi funkcijo odkrivanja in odpravljanja napak.

5. OMREŽNA PLAST vzpostavlja, vzdržuje in prekinja povezavo med uporabniki. Skrbi za preklapljanje paketov, sporočil ter izbira njihovo pot.

6. POVEZOVALNA PLAST določa enote sporočila , kontrola pretoka in način ugotavljanja napak.

7. FIZIČNA PLAST predpisuje medij preko katerega se podatki prenašajo. Določa nivo signala, hitrost prenosa, način zapisa podatkov.

NIVOJI INTERNETA: OSI MODELI (ustvarjeno v adobe photoshopu CS5)

Protocol stack 

Je več omrežij, ki delujejo skupaj. OSI referenčni model opredeljuje sedem protokolnih plasti je pogosto imenovan sklad (stack) kot je niz protokolov TCP/ IP, ki doloćajo komunikacjio preko spleta. Izraz "stack" se sklicuje tudi na dejanske programske opreme , ki obdelujejo protokol. Na primer računalniški programerji včasih govorijo o nalaganju sklada (loading stack) kar pomeni naložiti programsko opremo in morajo uporablhati poseben sklop protokolov.

WWW - World Wide Web

Svetovni splet ali z angleško kratico "www" je porazdeljen hipertestni ( nadbesedilni ) sistem, ki deluje v medmrežju. Hipertekstne dokumente pregledujemo s programi imenovanimi brkalniki. Brskalnik s strežnika dokument prenese in ga prikaže na računalniškem zaslonu. Besedilnim spletnim dokumentom pravimo spletna stran. Za sprehajanje po spletnih straneh pravimo z izrazom  "deskanje", "surfanje".

Internet

Internet ali po slovensko medmrežje je računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij hkrati. Sistem uporablja način paketno prekopljivih komunacijskih protokolov TCP/IP. Največje omrežje se imenuje internet. v razširjenem izrazu se internet velikokrat nanaša na usluge kot so svetovni splet - www, elektronska pošta in neposredni klepet preko spleta "online chat".

URI - Uniform Resource Identifier

V računalništvu je niz znakov, ki se uprablja za indentifikacijo imena ali vira na internetu. Takšna opredelitev omogoča interakcijo s predstavniki vira preko omrežja običajno s svetovnim spletom (www) s pomočjo posebnih protokolov .

URL - Uniform Resource Locator

Določa, da je opredeljen vir na voljo in mehanizem za to zbran. Vsaka spletna stran ima URL naslov, ki enolično določa prav tako kot enolično določa telefonska številka telefonskega naročnika. URL naslovi so določeni tako, da lahko izkušeni internetni uporabniki iz njih razberejo kakšno storitev nudi določen internetni naslov in kakšen informacijski vir vsebuje.

URL naslov je sestavljen iz treh delov:

• določnika vrste protokola
• označevealnika gostitelja oziroma računalnika ( IP naslov, DNS- domensko ime
• označevalnika datoteke ali poti do nje    

Razlika med URI in URL

URI ni URL toda URL je URI. URL opisuje mesto v omrežju, URI pa lokacijo, ime, vrsto in druge atribute.

 FTP - File Transfer Protocol    

Je protokol za prenos datotek med računalniki z različnimi operacijskimi sistemi. Spada v aplikacijsko raven internetnega nabora protokolov. FTP je 8- bitni protokol vrste strežnik-odjemnik in lahko prenaša datoteke brez dodatne obdelave.

SMTP - Simple mail transfer protocol

Je protokol za prenos elektronske pošte. S tem protokolom  prenašamo elektronsko pošto med različnimi sistemi povezanimi z TCP/IP. To so samo protokoli, ki so namenjeni za prenose elektronske pošte medtem pa potrebujemo za sestavo elektronske pošte tudi programe, ki jim pravimo uporabniški agenti ( user agents). SMTP struktura je osnovana na  modelu povezave kot rezultat zahteve uporabnika elektronske pošte. SMTP vzpostavi obojestranski prenosni kanal sprejemniku. Sprejemnik je lahko končni ali vmesni.

DNS - Domain Name System/Service/Server

DNS - Sistem domenskih imen je distributivno ponujeno ime omrežja TCP/IP (npr. internet). Računalniki TCP/IP pogosto  dostopajo do strežnikov DNS, da jim pošiljajo imena računalnikov do katerih želijo dostop. Strežnik DNS komunicira z ostalimi strežniki DSN, da poišče IP naslove, ki je povezan z zahtevanimi imeni in jih pošlje nazaj k odjemalcu, ki je začel komunikacijo s ciljnim sistemom, ki uporablja ta IP naslov.

Povezave med DNS,SMTP, FTP:

Povezava med DNS, SMTP IN FTP je, da se povezujejo drug na drugega pri pošiljanju elektronske pošte in pri naslovih spletnih strani.

• FTP – za povezavo s FTP potrebujemo odjemalski program (UA) User Agent. FTP je protokol za prenos datotek iz spleta
• HTTP pull – poteg vsebine s strežnika (spletne strani)
• DNS – omogoča preslikave med IP naslovi in človeku prijaznimi imeni
• SMTP push – oddajni strežnik pošto porine

Open Office - vaja 04

Open Office Writer

Open Office datoteko lahko razstavim v ZIP datoteko. Ko odprem ".zip" datoteko določenega texta vidim več datotek. Moj naveden text - dokument je shranjen  z končnico ".odt." in jo najdem v ".zip" datoteki Content.xml

Open Office Presentation

Moja datoteka se shrani v ".odp." datoteko katero spremenim v ".zip" datoteko. Ko odprem ".zip" datoteko najdem moj text pod Content.xml in lahko spremenim text, ki se nato spremeni v moji vsebini dokumenta.

Open Office Spreadsheet

Moja datoteka se shrani v ".ods." datoteko. Spremenim jo lahko v ".zip" kot pri vseh ostalih formatih Open Office. Nato odprem ".zip" datoteko in moj text najdem pod Content.xml. Odprem Content.xml z geditom in lahko spreminjam text svoje prvotne datoteke.

P2P - Peer to Peer

Peer to peer (P2P) je omrežni protokol ( način prenosa ) za uporabnike računalnikov, ki se uporablja za nalaganje torrentov in P2P datotek. P2P programi vzpostavijo povezavo direktno od enega uporabnika do drugega. Peer to peer storitve omogočajo uporabniku deljenje datotek preko interneta. Te storitve dovolijo uporabnikom iskanje in prenašanje datotek na svoje računalnike, prav tako pa lahko svoje datoteke delijo z drugimi uporabniki.Je eno izmed najbolj razširjenih  omrežij za prenašanje filmov, glasbe programov, iger, E-knjig. Zaradi edinstvene strukture omrežja P2P je zelo učinkovit prenos velikih datotek.

 P2P shema: Način komunikacije med uporabniki

Primer orodja za P2P je µTorrent
 

File hosting: http://file.si/files/22725_xuned/predstavitev%20p2p-%20utorrent.odp
Presentation hosting: http://www.scribd.com/doc/40539874

Character encoding - kodiranje znakov - Digitalni računalnik II - vaja 03

Preučevanje različnih kodnih tabel (character encoding) s pomočjo brskalnika Firefox

Za spletno stran sem si izbral DOM MONT. Ko spreminjam kodne tabele ( character encoding ) se šumniki zamenjajo z znakom oziroma s črko glede na tisto kodno tabelo katero sem izbral.

Navodila za uporabo kodnih tabel:

• odprite Firefox
• zgoraj v orodni vrstici pritisnete "Pogled"
• kodiranje znakov ( character encoding )
• Izberite tisto kodiranje znakov katero potrebujete za delo

Če spreminjamo encoding na določeni strani, se spreminjajo določene črke in znaki, ki niso kodirani v skladu s kodiranjem, ki ste ga nastavili.

Kodne tabele

Imenujemo tudi kodni razpored. Povezuje grafično predstavitev nekega znaka z njegovim binarnim zapisom.
Kodiranje znakov uporabljajo po večini internetni brskalniki, da nam lepše prikažejo vsebino internetne strani. Najbolj univerzalno kodiranje je UTF-8, prikaže večino znakov nam znanih. Poznamo še Windows-1250 in ASCII, ki se tudi dosti uporabljata.  ASCII kodiranje je bilo dolgo časa najbolj uporabno vendar ga je leta 2007 zamenjal  UTF-8. ASCII pozna 128 znakov od tega jih 33 ne moremo napisati (non-printable), 94 jih lahko napišemo in presledek je upoštevan kot nevidna grafika. UTF-8 je 8bitna koda, ki je direktno povezana z ASCII (pozna ASCII znake). Prvih 128 znakov je enakih kot pri ASCII. UTF-8 je narejen iz 1-4 oktetov in prvih 128 znakov zavzame 1 oktet z enakim binarnim kodiranjem. Windows-1250 je kodiranje narejeno samo za centralno in južno Evropo, kjer se uporablja latinsko abecedo. Sestavljen je po ISO-8859-2 vendar so nekateri znaki preurejeni.  


ASCII (American Standard Code for Information Interchange), je vgrajena binarna koda, ki predstavlja znake na vseh računalnikih razen IBM maifraemih , ki uporabljajo EBCDIC kodirni sistem. ASCII uporablja samo sedem bitov/znak, kar nam omogoča 128 kombinacij, ki vključujejo male in velike črke, cifre in posebne simbole kot so %, $. 32 prvih znakov je rezervirano za komunikacijo in nadzor tiskanja.

Win-1250 je koda strani uporabljena v Microsoft Windows za predstavitev srednjeevropskih in vzhodnoevropskih jezikih, ki uporabljajo latinico kot so česki, poljski, madžarski, slovaški, slovenski, bosanski, hrvaški, srbski (latinica), romunski in albanski. Lahko je uporabljena tudi v nemškim jezikom.

UTF-8 (8-bit Unicode Transformation Format) je znak spremenljive dolžine kodiranja za Unicode. Je eno izmed načinov kodiranja.


Kodni podpis

• ASCII 

Ime: 01010000 (P) 01000101 (E) 01010100 (T) 01000101 (E) 01010010 (R)
Priimek: 01001000 (H) 01010010 (R) 01001111 (O) 01010110 (V) 01000001 (A) 01010100 (T)

• WIN- 1250

Ime: 0x0050 (P) 0x0045 (E) 0x0054 (T) 0x0045 (E) 0x0052 (R)
Priimek: 0x0048 (H) 0x0052 (R) 0x004F (O) 0x0056 (V) 0x0041 (A) 0x0054 (T)

•  UTF- 8

Ime: 00080 (P) 00069 (E) 00084 (T) 00069 (E) 00082 (R)
Priimek: 00072 (H) 00082 (R) 00079 (O) 00086 (V) 00065 (A) 00084 (T)

Sestava računalnika - Digitalni računalnik I - vaja 02

Osnovni sestavni deli, ki jih potrebujemo za sestavo osebnega računalnika:

• Matična plošča
• Procesor s hladilnikom
• Delovni pomnilnik RAM
• Grafična kartica
• Mrežna kartica
• Trdi disk
• Optična enota - DVD
• Napajalnik
• Ohišje

Tutorial

1. Korak: Fiksiranje matične plošče na ohišje računalnika

Kaj je matična plošča?

Je osnovno tiskano vezje v osebnem računalniku. Na matično ploščo se lahko vstavijo oziroma priključijo vse ostale komponente: procesor, RAM pomnilnik, grafična kartica, mrežna kartica, trdi disk, napajalnik. Matična plošča vsebuje tudi priključke za mnoge vmesnike:  za miško, tipkovnico, tiskalnik, usb.
Najpomembnejši sestavni  del matične plošče je sistemski nabor, ki povezuje ostale komponente med seboj.

Navodila za namestitev matične plošče:

Preden začnemo vstavljati ploščo v ohišje moramo, na matično ploščo pritrditi procesor in hladilnik, če seveda imate specialno "zloben" hladilnik. Nekateri hladilniki imajo namreč precej težak način pritrjevanja.
Matično ploščo vstavimo tako, da so priključki dostopni z zadnjega dela računalnika kot prikazuje slika in privijačimo vijake.

2. Korak: Namestitev procesorja s hladilnikom

Kaj je procesor ali CPE?

Procesor ali osrednja centralno procesna enota je osrednji del računalnika, ki obdeluje ( procesira ) podatke ter nadzoruje in upravlja ostale enote. Mikroprocesor je procesor, ki je izveden v enem samem intergriranem vezju ( čipu ). V današnjih časih vgrajujeo večjederne procesorje .Razvili so jih pa zato, da je možno opravljati več opravil hkrati ( brez zmrzovanja, zakasnitve, ponovni zagoni,...). Kar omogoča pravo paralelno procesiranje.

Navodila za namestitev procesorja:

Procesor moramo pazljivo namestiti na matično ploščo, dvignemo paličico ob strani in vstavimo procesor.
Procesor se prilega v ležišče samo na en način. Ko vstavimo v ležišče samo še potisnemo paličico navdol in procesor je pritrjen. Sedaj pride na vrsto hladilnik. Pred namestitvijo moramo procesor namazati s "termalno pasto". Priključimo ventilator na hladilnem telesu na ustrezni priključek, ki mora biti nekje v bližini ponavadi  imenovan CPU FAN 1.

3. Korak: namestitev delovnega pomnilnika RAM

Kaj je delovni pomnilnik RAM?

Delovni pomnilnik ali bralno pisalni pomnilnik pogosto imenovan z angleško kratico RAM ( Random Access Memory ), je vrsta elektronskega pomnilnika. Podatke lahko vanj vpisujemo in jih beremo z njega. Uporablja se v računalnikih in drugih digitalnih napravah. Poznamo dve vrsti Ram pomnilnikov: dinamični RAM ( DRAM ) za svoje delovanje potrebuje signal ter statični RAM ( SRAM), ki ne potrebuje osveževanja, zato omogoča hitrejši dostop do podatkov vendar je tudi dražji. Glavne značilnosti pomnilnika je kapaciteta ( velikost ).

Navodila za namestitev delovnega pomnilnika RAM-a:

Pomnilniške reže se spozna po zelo specifični obliki ( dolge in ozke reže ). Lahko so oranžne, modre in ostalih vrst barv in imajo bele zatiče. Odpremo bele zatiče ter pravilno vstavimo pomnilnik mednje. Nato s prsti od zgoraj pritisnemo na pomnilnik in hkrati zapremo zatiče tako. da bo ploščica trdno stala v reži in ne bo med delovanjem padla ven.

4. Korak: namestitev grafične kartice

Kaj je grafična kartica?

Grafična kartica je strojna oprema oziroma del računalnika, ki skrbi za prikaz slike na zaslonu. Nekatere matične plošče imajo samo grafično kartico že integrirano na matični plošči, ostali pa jo dodamo preko razširitvenih rež (ISA, PCI, AGP, PCI-Express,…), v našem primeru imamo razširitveno režo AGP. Večina grafičnih kartics uporablja posebni RAM – VRAM. Ta pomnilnik omogoča večje hitrosti kot navadni RAM. V njem se nahaja slika, ki gre na zaslon. Od količine VRAM je odvisana ločljivost slike in barvna globina. Razen slike so v VRAMu še teksture.

Navodila za namestitev grafične kartice:

Grafično kartico, potisnemo v AGP režo, prvo od vrha proti dnu, jo pričvrstimo do konca, ter privijačimo na ohišje računalnika. Nekatere grafične kartice potrebujejo še priključitev dodatnega napajanja.

5. Korak: namestitev mrežne kartice

Kaj je mrežna kartica?

Deluje kot vmesnik med računalnikom in omrežnim kablom. Namen mrežne kartice je to da pripravi, pošilja in nadzoruje podatke v omrežju. Omrežne kartice imajo običajno dve lučki ( LED ). Zeleni LED kaže, da  kartica  prejema električno energijo. Oranžna (10Mb/s ) ali rdeče ( 100Mb/s ) LED označuje omrežne dejavnosti ( pošilja ali sprejema podatke ). Za pripravo podatkov, ki jih treba poslati se na omrežni kartici uporablja oddajnik, ki pretvarja  podatke, kateri so bili poslani v analogni obliki preko omrežnega kabla in nadzoruje pretok podatkov med računalnikom in kablom.

Navodila za namestitev mrežne kartice:

Mrežno kartico vstavimo v PCI režo, kot prikazuje slika, poskrbimo da je kartica vstavljena do konca reže, ter jo pričvrstimo z vijakom na ohišje računalnika.

6. Korak: namestitev trdega diska in optične enote DVD

Kaj je trdi disk?

Je najbolj razširjena vrsta zunanjega pomnilnika, ki ob izklopu ohrani vsebino podatkov ( besedilo, zvok, programi, gonilniki... ). Disk je sestavljen iz več okroglih kovinskih plošč prevlečenih z magnetno snovjo, ki se med delovanjem vtrijo. Zmogljivost trdega diska se običajno meri v GigaByte ( GB ).

Kaj je optična enota - DVD?

Optična enota je naprava ki omogoča branje ali pisanje na optične medije kot so CD, DVD, HD DVD in Blu-Ray. Najpogosteje se uporabljajo za branje že zapisanih medijev in preprosto shranjevanje podatkov.

Navodila za namestitev trdega diska in optične enote - DVD

Tako trdi disk kot DVD oz. optično enoto potisnemo v ohišje, oba se pričvrstita sama. Nato ju samo povežemo z podatkovnimi kabli do matične plošče, ter z napajalnimi do napajalnika.

7. Korak: namestitev napajalnika:

Kaj je napajalnik?

Napajalnik , dovaja električno energijo za vse naprave v računalniku, priključimo ga na 230v vtičnico. Napajalnik pretvori v voltažo, ki jo določena naprava potrebuje. Ponavadi ga hladi ventilator. Poznamo različne zmogljivosti napajalnika ( 550W, 750W...).

Navodila za namestitev napajalnika:

Napajalnik privijačimo na ohišje, pazimo, da smo privili vse vijake saj je napajalnik kar dosti težak. Povežemo glavni kabel z matično ploščo ter ostale ter ostale z optično napravo, trdim diskom, grafično kartico.

8. Zagon računalnika

Računalnik imamo sestavljen. Na koncu preverimo, če je vse pravilno priključeno in kabel za napajanje računalnika vklopimo v električno vtičnico. Pritisnemo gumb za vklop računalnika in, če smo vse pravilno priključili bi se moral računalnik vklopiti.

Obrazložitev Moorovega zakona

Dr. Gordon E. Moore soustanovitelj svetovno znanega podjetja Intel je v svojem članku Cramming more components onto integrated circuits leta 1965 v reviji Elektronics Magazine ( trepanje več komponent na integrirana vezja ) pravilno napovedal integrirana vezja visoke gostote ( VLSI ) z do 65000 tranzistorji na eni sami silikonski rezini ( slice ). Hkrati pa je tudi napovedal prihodnje trende rasti intergracije.Pri vseh računalniških komponentah velja Moorov zakon. Moorov zakon pravi da se vsako leto in pol podvoji zmogljivost visoko zmogljivih integriranih vezij ( procesorjev in namenskih procesorjev). Ta napoved je tempo tehnologija silicija, popularno znan kot Moorov zakon, vse to, je bilo več kot napoved.  Nadaljevanje Moorovega zakona pomeni stopnjo napredka v industriji polprevodnikov.
V prihodnosti, bi Moorov zakon lahko zagotovil eksponentno povečujoče zmogljivosti, temeljnji premik v računalništvu, mreženje, skladiščenje, in komunikacijske naprave, da izpolnjujejo vse večjo digitalno vsebino in vizijo Intela, 15 miljard inteligentnih povezanih naprav.

Viri:

Wikipedia - motherboard
Wikipedia - cpu
Slo-tech - sestavljanje računala
Wikipedia - RAM
Dijaski.net - mrežna kartica
Wikipedia - hard drive 

Informacija - vaja 01

Informacija je vsako sporočilo, ki nam pove nekaj novega. Sporočilo, ki ga dobimo ne smemo misliti, da je informacija, ker ta dva pojma nista enaka. Sporočilo ima lahko informacijsko vrednost sporočanja nič če je prejemniku bila vsebina sporočila prejemniku že znana. Informacija se zgradi pri prejemniku in vsak si jo zgradi na svoj način. Mora biti razumljiva. S tem informacija poveča znanje prejemnika.

Primer:
Slepi človek na prehodu za pešce. Pritisne gumb na semaforju, ki zapiska, ko je zelena luč. Pisk mu, da takoj vedeti, da je čas da prečka cesto. Slepec iz podatka naredi informacijo, ker seveda pozna prometne predpisem. Podatku pripiše pomen: sedaj  gre lahko čez cesto. v primeru, da pešec ne dobi podatka si ne more ustvariti informacije. Enako bi se zgodilo, če pešec ne bi imel znanja o prometnih predpisih in zvočnih signalih na semaforju.

Podatek je opredmeteno dejstvo o določeni stvari s katero ustvarimo informacijo. So alfabetična, numerična, alfanumerična, govorna ali grafična sporočila o določenih elementih oziroma njihovem dejanskem stanju. S pomočjo medija podatki nato urejeno kot sporočilo potujejo do prejemnika. Je lahko karkoli: črka, številka, zvok, znak ... Poenostavljeno bi lahko rekli, da je podatek dejstvo, ki nima jasnega pomena.

Informacija v kontekstu informatike je številčno obdelovanje informacije v digitalnem računalniku. Informacije pridobivamo iz podatkov s preoblikovanjem-filtriranjem prek določenih pravil. Imeti informacijo pomeni imeti več znanja. Informacija ni energija in ne materija, čeprav je z obema v povezavi. Informacija je lahko podana z sliko, besedo, digitalno besedo, kodo, barvo in je podatek o stanju ki nas zanima.
V informatiki je preoblikovanje podatkov v informacije in iz informacije v znanje najpomembnejše opravilo. V informatiki obdelujemo številčno informacijo v digitalnem računalniku v namene ocenjevanja, analize in sinteze preučevanega sistema. Podatki prihajajo v računalnik prek informacijskega kanala. V informatiki je informacija podana z digitalno besedo. Osnova enota digitalne besede je bit( ang. Binary Digit ). Več bitov tvori digitalno besedo. 8 bitna digitalna beseda je en zlog. Večzlogovna beseda je lahko 16bitna (dvozložna), 32bitna ( šterizložna ) 64bitna( osemzložna )…

Bit je osnovna enota informacij na področju računalništva in telekomunikacij  je količina informacij, ki jih je mogoče shraniti za digitalne naprave ali druge fizične sisteme. V računalništvu lahko bit tudi definirana kot spremenljiva ali izračuna količine, ki ima lahko le dve možni vrednosti. Ti dve vrednosti se pogosto razlagajo kot binarni števili in so ponavadi označene z numeričnimi znaki 0 in 1. ti dve vrednosti lahko pomenita 0 = ne, 1 = da, 0 = cifra, 1 = mož. Torej bit lahko označuje samo dva pojma. Kaj bodo te dve cifri pomenili, je predmet dogovora oziroma koda. Pomen pozna le tisti, ki kodo pozna. 8 bitov je enako enemu bytu.

Byte je v računalništvu manjša enota za količino podatkov oziroma velikost pomnilnika Je enota za merjenje količine podatkov. Izraz je leta 1956 skoval Werner Buchholz v podjetju IBM, originalno je bajt označeval šest bitov. Kratica za Byte je "B" včasih pa tudi "b" kar je pa lahko tudi pomen tudi bit. Byte je tudi podatkovni tip v nekaterih programskih jezikih. Velikost bajta je običajno odvisna od strojne opreme, vendar sodobni standard je osem bitov.

Primer:
Računalnik ima 64 – bitni Intel procesor , 4 gigabajte delovnega spomina in 500 gigabajtni trdi disk

Sporočilna sposobnost nam pove koliko različnih dogodkov lahko kodiramo z digitalno besedo oziroma koliko stanj zmore. Enačba za izračun sporočilne sposobnosti s=2^d, pri čemer je s sporočilna sposobnost d pa število bitov digitalne besede. Če je d = 8 pomeni da je sporočilna sposobnost 256, če je d = 16 pomeni da je sporočilna sposobnost 65536. Če imamo sistem, ki ima n število različnih stanj in ga želimo opisati z digitalno besedo imamo tri opcije. Če je število stanj enako sporočilni sposobnosti imamo optimalen opis sistema. Če je števila stanj manj kot je sporočilna sposobnost pomeni da imamo višek bitov digitalne besede. Če pa je število stanj večje kot sporočilna sposobnost imamo nepopolen opis sistema.

Količina informacije digitalne besede je enaka njenemu številu bitov. Merska enota za količino informacije je bit. Količina informacije je odvisna od tega koliko stanj n ima naš sistem. Digitalna beseda opisuje poljubno i-to tanje sistema. Informacija o trenutnem stanju sistema z mnogimi možnimi stanji je večja kot pri sistemu z majhnim številom stanj. Pri opisu sistema z digitalno besedo uporabimo verjetnostni račun. Uporabimo sistem kovanec, kocka, knjiga. Izračunamo verjetnost določenega stanja. Pri sistemu kovanec poznamo le 2 stanja zato je verjetnost za določeno stanje 50%. Pri kocki poznamo 6 stanj zato je verjetnost za določeno stanje manjša 16.6%. Če uzamemo knjigo ki ima 499 strani je verjetnost da bomo knjigo odprli točno na določeni strani zelo majhna 0,2004%. Število stanj je vedno pozitivno celo število. Verjetnost ima vrednost od 0 do 1. Vsota useh verjetnosti v sistemu je vedno 1.
Količino informacij po Shanonu določa enačba:
I(X)= - log2vi
I(X) je količina informacije

Viri:

Wikipedia - Bit
Wikipedia - Byte
Moodle - Uvod v informatiko ( redni. prof. dr. Peter Šuhel )
Informatika

povezava na blog

Digitalni certifikat - vaja 00

Digitalni certifikat je elektronski dokument, primerljiv z osebno izkaznico. Sestavljen je iz digitalnega podpisa - digital signature, ki skupaj poveže javni ključ uporabnika in njegovo identiteto.V realnosti varno tretjo stran oziroma našega notarja predstavljajo tako imenovani izdajatelji kvalificiranih digitalnih potrdil overitelja digitalnih potrdil na Ministrstvu za javno upravo za fizične kot tudi za poslovne subjekte. V Sloveniji poznamo certifikate NLB-CA, Poštarca, Halcom ter SIGEN-CA. Certifikat SIGEN je za fizične osebe brezplačen, pridobimo pa ga z osebno zahtevo na matični enoti ob predložitvi osebnega dokumenta in elektronske pošte.

Za digitalna potrdila velja najvišja stopnja varovanja tako imenovane enkripcije overitelj pa mora delovati v skladu z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 57/2000), uredbo o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje ( Uradni list RS 77/2000) in politikama delovanja SIGEN-CA.

• za fizične osebe
• za poslovne subjekte  

Digitalna potrdila sigenca so namenjena: 

•  za upravljanje s podatki javne uprave,

• za dostop in izmenjavo podatkov, s katerimi upravlja javna uprava,

• za varno elektronsko komuniciranje med imetniki kvalificiranih digitalnih potrdil overitelja na MJU 

• za storitve oz. aplikacije, za katere se zahteva uporaba digitalnih potrdil overitelja na MJU

. 
Pomen v pravnem pomenu znotraj Evropske unije:

Kvalificirana potrdila overitelja s sedežem v Evropski uniji so enakovredna domačim kvalificiranim potrdilom.

Kvalificirana potrdila overiteljev s sedežem v tretjih državah so enakovredna domačim:

1. če overitelj izpolnjuje pogoje iz 29. do 36. člena tega zakona in je prostovoljno akreditiran v Republiki Sloveniji ali eni izmed držav članic Evropske unije;

2. če domači overitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 29. do 36. člena tega zakona, jamči za taka potrdila enako, kot bi bila njegova;

3. če tako določa dvostranski ali večstranski sporazum med Republiko Slovenijo in drugimi državami ali mednarodnimi organizacijami;

4. če tako določa dvostranski ali večstranski sporazum med Evropsko unijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami

Ta pravila so določena v Zakonu o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP.

Viri:

Predstavitev SIGEN-CA

Ministrstvo za javno upravo - spletna stran 

Vstavljanje digitalnega potrdila v Microsoft Word 2007

1. Odpremo Microsoft Word 2007, kliknemo na Gumb "office" in se nam odpre meni pri katerem izberemo "pripravi" na desni strani se nam odprejo ikone in kliknemo na "dodaj elektronski podpis"

2. Ko kliknemo na "dodaj digitalni podpis" moramo shraniti wordov dokument in nato se nam odpre okno "podpiši" v katerem kliknemo na "spremeni", če imamo kakšen že prej uvožen lasten certifikat ga zamenjamo z svojim pravim certifikatom in kliknemo izberemo in kliknemo "ok" nato se vrnemo v okno "podpiši" kjer mora pisati pod "podpisovanje kot" vaše ime in pod "izdal" vaš izdajatelj certifikata, če je vse pravilno kliknemo na "podpiši".

Vstavljanje digitalnega potrdila v Mozilla Thunderbird

1. V menijski vrstici kliknemo na "orodja" in "možnosti"

  2. Izberemo "napredno", "digitalno potrdilo" in potem "pokaži potrdila"

3. Pod upraviteljem digitalnih potrdil kliknemo na "uvozi"

4. Poiščemo kje imamo digitalno potrdilo in ga odpremo

5.  Mozilla Thundebird nas še vpraša za geslo digitalnega potrdila in če je vse kot bi moralo biti lahko vidimo svoje digitalno potrdilo pod "vaša digitalna potrdila"

6. Na koncu še v menijski vrstici izberemo "nastavitve računa", "varnost", "digitalno podpisovanje", klinemo izberi, izberemo digitalno potrdilo in kliknemo " v redu"