Uvod v CMS, zgradba CMS, njegova arhitekura

CMS - Content Managment System

Je sistem, ki se uporablja za upravljanje vsebine spletnega mesta. Je niz programskih orodij, ki nam omogočajo učinkovito izdelavo in vzdrževanje spletnih strani z uporabo upravljanja vsebine.
Prednost sistemom za upravljanje vsebin je poenostavitev in pohitritev postopkom izdelave novih spletnih strani in zmanjšanje obsega vzdrževanja. Upravljanje z vsebino je s pomočjo teh sistemov dostopno na vsakem računalniku, ki ima dostop do interneta ali intraneta.

Shema: Splošna zgradba CMS sistema (ustvarjeno v Adobe Photoshop CS5)

Primeri CMS sistemov:

Wordpress ima trenutno uporabnikov preko 25 miljonov, ki strmo narašča.
Drupal ima trenutno 716,912 uporabnikov iz 228 držav.

Viri:

http://www.contentmanager.eu.com/cms.htm
http://searchsoa.techtarget.com/definition/content-management-system
http://www.ro.feri.uni-mb.si/studenti/diplome/muc/Diploma_jmuc.pdf
http://hitronasplet.com/gostovanje-tag/namestitev-wordpress/
http://drupal.org/

HTML

HTML v PDF obliki

vaja 7 HTML

Vaja 1

označitev odstavka

Vaja 2

Prvi interaktivni multimedijski portal

Vaja 3

To je glava velikosti 3

To je glava velikosti 2

To je glava velikosti 1

Vaja 4

Odstavek
Pa še en odstavek

Vaja 5

Urejanje besedila - odebeljeno
Urejanje besedila - podčrtano
Urejanje besedila - večja pisava
Urejanje besedila - poševno
Urejanje besedila - poševno - novejši ukaz
Urejanje besedila - manjša pisava
Urejanje besedila - odebeljeno - novejši ukaz
Urejanje besedila - _podpisano in ^nadpisano

Vaja 6

To besedilo je rdeče barve in napisano s pisavo Algerian velikosti 14.

Vaja 7

Naslov na modrem ozadju

Odstavek z napisom na rdečem ozadju.

Vaja 8

Povezava na moj youtube kanal

Vaja 9

Vaja 10

1 - 1	1 - 2	1 - 3	1 - 4	1 - 5
2 - 1	2 - 2	2 - 3	2 - 4	2 - 5
3 - 1	3 - 2	3 - 3	3 - 4	3 - 5
4 - 1	4 - 2	4 - 3	4 - 4	4 - 5
5 - 1	5 - 2	5 - 3	5 - 4	5 - 5
6 - 1	6 - 2	6 - 3	6 - 4	6 - 5
7 - 1	7 - 2	7 - 3	7 - 4	7 - 5

Internet, Splet, protokol TCP/IP in OSI/ISO model

Internet

Internet ali po slovensko medmrežje je računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij hkrati. Sistem uporablja način paketno prekopljivih komunacijskih protokolov TCP/IP. Največje omrežje se imenuje internet. v razširjenem izrazu se internet velikokrat nanaša na usluge kot so svetovni splet - www, elektronska pošta in neposredni klepet preko spleta "online chat". V zgodovini Interneta sta pomembni predvsem dve prelomnici, ki sta se zgodili vsaka na svojem koncu sveta. Prva je nastala okoli leta 1980 v ZDA, kjer so prvič v omrežje ARPANET vgradili internetov skupek protokolov in funkcij (internet suite - TCP/IP). Tako so vzpostavili omrežje računalniških sistemov različnih proizvajalcev, v katerem so uporabljali predvsem standardne funkcije - podaljške operacijskih sistemov (elektronska pošta, prijava na oddaljeni sistem, prenos datotek, izraba procesorskega časa na oddaljenem računalniku).

WWW - World Wide Web - Splet    

Svetovni splet ali z angleško kratico "www" je porazdeljen hipertestni ( nadbesedilni ) sistem, ki deluje v medmrežju. Hipertekstne dokumente pregledujemo s programi imenovanimi brkalniki. Brskalnik s strežnika dokument prenese in ga prikaže na računalniškem zaslonu. Besedilnim spletnim dokumentom pravimo spletna stran. Za sprehajanje po spletnih straneh pravimo z izrazom  "deskanje", "surfanje".

Splet se je pojavil v letu 1991. 1993 pa se je pojavil prvi spletni brskalnik Mosaic, ki je postal splošno dostopen, in z njim tudi Svetovni splet. Z letom 1994 je postal drugi najbolj popularen servis na Internetu, in se je prestavil na prvo mesto v letu 1995. V prvih treh mesecih tega leta, je najmanj 18 milijonov ljudi uporabljalo splet v ZDA in Kanadi. Velika raziskava pa je odkrila, da je bil skupen čas na spletu na mesec, enak skupnemu času predvajanja vseh sposojenih videokaset v teh dveh državah.Internet in splet sta nadaljevala z neverjetno rastjo. V marcu 1996, je raziskava pokazala, da se je dostop do Interneta v ZDA in Kanadi povečal za 50%, glede na prejšnje 6-mesečno obdobje, medtem, ko se je splet razširil iz 8% na 13% populacije starejše od 16 let. Rast je bila spektakularna tudi v drugih državah.V bistvu je sedaj 200 narodnosti z dostopom na Internet, priključevanje pa še naroča v teh državah. Cerf poudarja, da je število gostiteljskih računalnikov naraslo iz 200 na 5,000,000 v zadnjih 12 letih, med 1983 in 1995, s faktorjem 25,000. To pa se je podvojilo že v 1996, v januarju 1997 pa je študija pokazala, da je na Internet povezano 16 milijonov računalnikov. Ti prikazi so dodatno presenetljivi, ker imajo nekateri od teh računalnikov, kot so univerzitetni računalniki, več kot tisoč različnih uporabnikov. če bo število gostiteljskih računalnikov tako naraščalo, se bomo v letu 2000 približali najmanj 101 milijonu računalnikov.

Osi - model spleta

OSI model predstavlja modulirano zgradbo protokolov, kjer vsak izmed slojev opravlja določeno nalogo. Vsi sloji skupaj pa delujejo kot celota.

Sestavljen je iz sedmih plasti, pri katerih so določene posamezne omrežne funkcije. Ta model so razvili leta 1984 in je arhitekturni model, namenjen komunikaciji med računalniki. Toda  v celoti ni nikoli zaživel.

Sestava OSI modela

1. APLIKACIJSKA PLAST je vmesnik med OSI modelom ter uporabnikom. Znotraj tega se nahajajo definirani protokoli za elektronsko pošto, internet, prenašanje datotek Ta protokol je odgovoren za prepoznavo sogovornika in sinhronizacijo komunikacije.

2. PREDSTAVITVENA PLAST zagotavlja kodiranje na različne načine, pa tudi sisteme pretvorb za aplikacijsko plast. Podatke, poslane po omrežju, pretvarja iz ene v drugo obliko, določa pa tudi sintakso, transformacijo in formiranje podatkov.

3. SEJNA PLAST ima funkcijo nadziranja komunikacije med računalniki. Vzpostavlja ter prekinja komunikacijo med lokalnim in oddaljenim računalnikom. Določa tudi vrsto komunikacije, ki je lahko enosmerna ali pa dvosmerna.

4. TRANSPORTNA PLAST določa način prenosa, kar pomeni da dolga sporočila razbije na manjše dele. Ima tudi funkcijo odkrivanja in odpravljanja napak.

5. OMREŽNA PLAST vzpostavlja, vzdržuje in prekinja povezavo med uporabniki. Skrbi za preklapljanje paketov, sporočil ter izbira njihovo pot.

6. POVEZOVALNA PLAST določa enote sporočila , kontrola pretoka in način ugotavljanja napak.

7. FIZIČNA PLAST predpisuje medij preko katerega se podatki prenašajo. Določa nivo signala, hitrost prenosa, način zapisa podatkov. 

Nivoji interneta: OSI model (ustvarjeno v Adobe Photoshop CS5)

Internet, Splet,Protokoli by Pero is licensed under a Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 2.5 Slovenija License.
Ustvarjena na podlagi dela, dostopnega na peterhrovat.blogspot.com.

Kodne tabele, pisarniška zbirka Libre Office

Kodne tabele

Imenujemo tudi kodni razpored. Povezuje grafično predstavitev nekega znaka z njegovim binarnim zapisom. Kodiranje znakov uporabljajo po večini internetni brskalniki, da nam lepše prikažejo vsebino internetne strani. Najbolj univerzalno kodiranje je UTF-8, prikaže večino znakov nam znanih. Poznamo še Windows-1250 in ASCII, ki se tudi dosti uporabljata.  ASCII kodiranje je bilo dolgo časa najbolj uporabno vendar ga je leta 2007 zamenjal  UTF-8. ASCII pozna 128 znakov od tega jih 33 ne moremo napisati (non-printable), 94 jih lahko napišemo in presledek je upoštevan kot nevidna grafika. UTF-8 je 8bitna koda, ki je direktno povezana z ASCII (pozna ASCII znake). Prvih 128 znakov je enakih kot pri ASCII. UTF-8 je narejen iz 1-4 oktetov in prvih 128 znakov zavzame 1 oktet z enakim binarnim kodiranjem. Windows-1250 je kodiranje narejeno samo za centralno in južno Evropo, kjer se uporablja latinsko abecedo. Sestavljen je po ISO-8859-2 vendar so nekateri znaki preurejeni.  Poznamo pa tudi še kodiranje UNICODE UTF-16.

Razlike med ASCII in UTF-8

Razlika med ASCII in UTF-8 je v tem da znaki pri ASCII kodi ostanejo enozložni, pri UTF-8 pa večzložni. UTF-8 je eden izmed načinov kodiranja mednarodnega nabora znakov UNICODE ostali znaki pa lahko zasedajo več zlogov. Windows-1250 ali (WIN-1250) je kodna stran katera se koristi v Microsoft Windows-u za prikaz tekstov v srednjeevropskih jezikih. Ta se uporablja v srednji in centralni Evropi, kjer se uporablja latinska abeceda.

Zapis mojega priimka v vzratni binarni obliki:

ASCII
  
(H) 00010010 (r) 01001110 (o) 11110110 (v) 01101110 (a) 10000110 (t) 00101110

UTF-8

(H) 27000 (r) 41100 (o) 11100 (v) 81100 (a) 79000 (t) 61100

Na vaji sem preveril uporabnost programa OpenOffice Calc, ki sem ga uporabil prvič. Program je podoben Microsoft Excelu. Pri vaji sem obnovil znanje pri odpiranju in preimenovanju delovnih zvezkov in  uporabi drugih operatorjev.

1. IN (oznaka AND), za katerega je značilno, da so vse trditve pravilne,
2. ALI (oznaka OR), za katerega je značilno, da je vsaj ena od trditev pravilna in
3. NE (oznaka NOT), za katerega je značilno, da je čisto nasprotje operatorju IN.

Uporabljal sem tudi stavek IF THEN, za katerega smo izbrali pogoje, da  v primeru rezultata manjše od 0, pokazatelj FIŠ.

Boolova Algebra

GRAF MOJE MESEČNE PORABE MINUT NA TELEFONU

Graf Porabe

Pisarniška zbirka Libre Office 

LibreOffice predstavitev

Ubuntu

OSNOVNE FUNKCIJE OPERACIJSKEGA SISTEMA UBUNTU

Osnovne funkcije ubuntu sistema so:

• brskanje po internetu z privzetim brskalnikom Mozilla Firefox
• pošiljanje e- pošte z aplikacijo Mozilla Thunderbird
• obdelava besedil, podatkovnih baz, predstavitve, preglednice z Open Office aplikacijo
• namestitev več uporabnikov in namizij
• urejanje slik, video posnetkov, avdio
• lahko imaš več namiznih računalnikov, ki imajo lahko različne aplikacije, ki tečejo in enostavno preklopiš na celotno namizje
• sposobnost upravljanja več diskov
• uporaba več monitorjev z več adapterji
• upravljanje do česa imajo uporabniki dostop in do česa ga nimajo

NASTANEK LINUX SISTEMA

Začelo se je leta 1969 v podjetju AT&T Bell z Unix operacijskih sistemom. Izdali so ga leta 1971 napisan pa je bil v zbirnem jeziku, kar je bilo za tiste čase nekaj povsem normalnega. Vendar se podjetje

AT&Tni nikakor znašlo v računalniškem svetu in je močno podražilo svoj operacijski sistem. Pripeljalo je do tega, da so se programerji odločili, da ustvarijo popolni UNIX podporni program, ki bo brezplačen. Začel ga je pisati računalniški programer Richard Matthew Stallman in on je leta 1983 sam začel izdelovati GNU programe, ki so bili popolnoma brezplačni in preprosti za namestitev. Vendar je bilo veliko teh programov še vedno nestabilnih. Leta 1991 se je pojavil 21. letni študent Linus Torvalds in izdelal Linuxovo jedro, ki dandanes predstavlja osnovo Linux operacijskega sistema. Iznašel ga je, ko se je ukvarjal s predelavo MINIX 2.0 operacijskega sistema namenjenega izobraževanju v računalništvu.

Nekaj distribucij operacijskih sistemom:

• MS Windows
• Linuxove distribucije: SUSE, Mandriva, Slo-tech linux, Red hat, Fedora, Pingo, Knoppix, Ubuntu, Gentoo, PCLinuxOS
• Mac OS 

ZGODOVINA DISTRIBUCIJE UBUNTU

Ubuntu je prvič izšel oktobra 2004 (Ubuntu 4.10) . Prvotni cilj ekipe Ubuntu je bil ustvariti preprost za uporabo Linux sistem namizja in seveda zvest načelu, da uporablja prosto programje kerkoli je to možno.  Nova različica izhaja vsakih šest mesecev torej oktobra in aprila. Fundacija Ubuntu se je zavezala, da bo Ubuntu vedno na voljo brez plačila.


DEFINICIJA DATOTEČNEGA SISTEMA

Datotečni sistemi so deli operacijskega sistema, ki določajo kako so podatki na trdem disku zapisani. Omogočajo nam trajno shranjevanje kar, pomeni, da ostanejo shranjeni tudi po tem, ko se izvajanje procesov zaključi. Datotečni sistem uprvlja s podatki na disku to so datoteke te pa hranijo programe in podatke.

Najpogostejši datotečni sistemi so:

• FAT datotečni sistem operacijskega sistema MS-DOS. Datotečni sistem je zelo preprost in neprimeren za večje diske.

• Datotečni sistem NTFS (angl. New Technology File System) je datotečni sistem, ki je uporabljen na Windows NT in njegovih naslednjikih (Windows 2000, Windows XP, Windows , Windows 7) itd.  NTFS je praktično zamenjal datotečni sistem FAT, predvsem zaradi nekaterih izboljšav.

• CDFS je datotečni sistem, s katerim so zapisani CD-ROM diski,

• ext2, ext3, ext4 so datotečni sistemi, ki jih uporablja o.s. Linux, omogoča uporabo dolgih imen, nadzor nad uporabo datotek, določanje kvot uporabnikom, ext3 vodi tudi evidenco sprememb na datotečnem sistemu.

Digitalni računalnik

 

MATIČNA PLOŠČA

Je osnovno tiskano vezje v osebnem računalniku. Na matično ploščo se lahko vstavijo oziroma priključijo vse ostale komponente: procesor, RAM pomnilnik, grafična kartica, mrežna kartica, trdi disk, napajalnik. Matična plošča vsebuje tudi priključke za mnoge vmesnike:  za miško, tipkovnico, tiskalnik, usb. Najpomembnejši sestavni  del matične plošče je sistemski nabor, ki povezuje ostale komponente med seboj.

Najbolj znani proizvajalci matičnih plošč:

• ASRock
• Asus
• Gigabyte
• MSI

GigaByte Z68X-UD7-B3 Intel Z68 Chipset DDR3 ATX Mainboard

PROCESOR

Procesor ali osrednja centralno procesna enota je osrednji del računalnika, ki obdeluje ( procesira ) podatke ter nadzoruje in upravlja ostale enote. Mikroprocesor je procesor, ki je izveden v enem samem intergriranem vezju ( čipu ). V današnjih časih vgrajujeo večjederne procesorje .Razvili so jih pa zato, da je možno opravljati več opravil hkrati ( brez zmrzovanja, zakasnitve, ponovni zagoni,...). Kar omogoča pravo paralelno procesiranje.

Intel® Core™ i7-2600K 3.40 GHz 8M Intel Smart Cache LGA1155

DELOVNI POMNILNIK (angl. Random-access memory-RAM)

Delovni pomnilnik ali bralno pisalni pomnilnik pogosto imenovan z angleško kratico RAM ( Random Access Memory ), je vrsta elektronskega pomnilnika. Podatke lahko vanj vpisujemo in jih beremo z njega. Uporablja se v računalnikih in drugih digitalnih napravah. Poznamo dve vrsti Ram pomnilnikov: dinamični RAM ( DRAM ) za svoje delovanje potrebuje signal ter statični RAM ( SRAM), ki ne potrebuje osveževanja, zato omogoča hitrejši dostop do podatkov vendar je tudi dražji. Glavne značilnosti pomnilnika je kapaciteta ( velikost ).

Corsair Vengeance™ — 16GB Dual Channel DDR3 Memory Kit (CMZ16GX3M4A1600C9B)

 

VODILA

GRAFIČNA KARTICA

Grafična kartica je strojna oprema oziroma del računalnika, ki skrbi za prikaz slike na zaslonu. Nekatere matične plošče imajo samo grafično kartico že integrirano na matični plošči, ostali pa jo dodamo preko razširitvenih rež (ISA, PCI, AGP, PCI-Express,…). Večina grafičnih kartics uporablja posebni RAM – VRAM. Ta pomnilnik omogoča večje hitrosti kot navadni RAM. V njem se nahaja slika, ki gre na zaslon. Od količine VRAM je odvisana ločljivost slike in barvna globina. Razen slike so v VRAMu še teksture.

MSI nVidia GF GTX560-TI 1,0GB DDR5 SLI HAWK Twin Frozr III

MREŽNA KARTICA

Deluje kot vmesnik med računalnikom in omrežnim kablom. Namen mrežne kartice je to da pripravi, pošilja in nadzoruje podatke v omrežju. Omrežne kartice imajo običajno dve lučki ( LED ). Zeleni LED kaže, da  kartica  prejema električno energijo. Oranžna (10Mb/s ) ali rdeče ( 100Mb/s ) LED označuje omrežne dejavnosti ( pošilja ali sprejema podatke ). Za pripravo podatkov, ki jih treba poslati se na omrežni kartici uporablja oddajnik, ki pretvarja  podatke, kateri so bili poslani v analogni obliki preko omrežnega kabla in nadzoruje pretok podatkov med računalnikom in kablom.

VHODNO - IZHODNE ENOTE

Te enote nam omogočajo komuniciranje med računalnikom in njegovim okoljem. Vhodne naprave skrbijo, da so vhodni podatki preoblikovani v obliko, ki jo računalnik razume (digitalni zapis). Izhodne naprave pa poskrbijo, da so izhodni podatki v obliki ki jo mi razumemo sem spada; zvok, slika - izpis na zaslonu, izpis na papirju.  Vhodno - izhodne enote; tipkovnica, miška, monitor, multifunkcijska naprava ( tiskalnik, skener, kopirnik) , modem, zvočniki, slušalke.

 VRATA

V računalniški strojni opremi vrata (port) služijo kot vmesnik med računalnikom in drugimi računalniki ali zunanjimi napravami. Fizično vrata so specializirane vtičnice kosa opreme v katere vključimo kabel. Zagotavlja prenos signala med napravami. Poznamo vrata za tipkovnico, miško, zvočnike, mikrofon, USB, DVI, VGA - za zaslon, ethernet...

KONFIGURACIJA MOJEGA OSEBNEGA RAČUNALNIKA

MATIČNA PLOŠČA: ASRock P45DE

PROCESOR: Intel Core 2 Quad Processor Q9400 2.66 GHz

POMNILNIK: 8GB Corsair XMS2  800Mhz

GRAFIČNA KARTICA: Nvidia 9800GT 1GB ddr3
TRDI DISK: WD 500GB S-ATA2, 16Mb, 7200rpm

OPTIČNE ENOTE: 2x Samsung DVD/RW/CDROM


SHEMA MOJEGA OSEBNEGA RAČUNALNIKA 

PRINCIP DELOVANJA RAČUNALNIKA PO VON NEUMANNOVI ARHITEKTURI

CPE -  CENTRALNO PROCESNA ENOTA

Sestavljena je iz sledečih treh komponent:

• aritmetično - logična enota (ALE); izvaja aritmetične operacije (računa) in logične operacije ( primerjave vrednosti)
• krmilna enota; sprejema podatke in ukaze, krmili aritmetično - logično enoto ter komunicira z delovnim pomnilnikom
• interni registri; v njih se shranjujejo podatki, ki vplivajo na potek delovanja računalnika

Centralno procesna enota v Von Neumannovem računalniku predstavlja jedro. Naloga CPE je, da izvaja ukaze, prenaša podatke med pomnilnikom in internimi registri, prenaša podatke med vhodno-izodno enoto in registri ter izvaja aritmetične in logične operacije.

POMNILNIK

Namenjen je hrambi podatkov ali tako imenovanem pomnjenju. Podatki so lahko programski ukazi ali tudi operandi logičnih in aritmetičnih operacij. Dostop do katerega koli podatka se nahaja v glavnem pomnilniku neodvisno od lokacije, na kateri se podatek nahaja.

VHODNO - IZHODNE ENOTE

Služijo za prenos podatkov med zunanjim svetom, centralno procseno enoto in pomnilnikom. Sestavni del vhodno - izhodne enote so vhodno - izhodne naprave ( miška, tipkovnica , monitor, tiskalnik), ki pretvarjajo informacije iz digitalne oblike v obliko, ki jo človek razume.

POMNILNIKI VON NEUMANNOVE ARHITEKTURE

RAM - Random access memory - bralno - vpisovalni pomnilnik 

Je delovni pomnilnik,ki hrani spremenljive podatke, npr. podatke za program, ki se trenutno izvaja,ali podatke o sliki na zaslonu.

ROM - Read only memory - bralni pomnilnik 

Je pomnilnik kjer so zapisani vsi podatki, ki se ne spreminjajo. Takšni so npr. podatki o strojni opremi računalnika in osnovne oblike črk.

PROM - Programmable read only memory - programljivi bralni pomnilnik

Je isti pomnilnik kot ROM pomni podatke trajno nespremenljivo.

Bralni pomnilnik z naključnim dostopom, ki mu vsebino vpiše uporabnik sam s posebnim programatorjem.

Preučevanje možnosti vgrajenega urejevalnika v sistemu CMS (blogspot)

Preučevanje možnosti vgrajenega urejevalnika v sistemu CMS (blogspot)

Nekaj posnetkov zaslona različnega izgleda mojega spletnega dnevnika

• VSTAVLJANJE SLIKE

• IZDELAVA HIPERPOVEZAVE

Hiperpovezava

• YOUTUBE VIDEO

• GOOGLE MAPA

Prikaži večji zemljevid

Digitalna beseda

Osnovna enota digitalne besede je bit. Digitalna beseda z velikim številom bitov nam lahko pove mnogo več kot digitalna beseda z malim številom bitov.

Bit je osnovna enota informacij na področju računalništva in telekomunikacij  je količina informacij, ki jih je mogoče shraniti za digitalne naprave ali druge fizične sisteme. V računalništvu lahko bit tudi definirana kot spremenljiva ali izračuna količine, ki ima lahko le dve možni vrednosti. Ti dve vrednosti se pogosto razlagajo kot binarni števili in so ponavadi označene z numeričnimi znaki 0 in 1. ti dve vrednosti lahko pomenita 0 = ne, 1 = da, 0 = cifra, 1 = mož. Torej bit lahko označuje samo dva pojma. Kaj bodo te dve cifri pomenili, je predmet dogovora oziroma koda. Pomen pozna le tisti, ki kodo pozna. 8 bitov je enako enemu bytu.

Byte je v računalništvu manjša enota za količino podatkov oziroma velikost pomnilnika Je enota za merjenje količine podatkov. Izraz je leta 1956 skoval Werner Buchholz v podjetju IBM, originalno je bajt označeval šest bitov. Kratica za Byte je "B" včasih pa tudi "b" kar je pa lahko tudi pomen tudi bit. Byte je tudi podatkovni tip v nekaterih programskih jezikih. Velikost bajta je običajno odvisna od strojne opreme, vendar sodobni standard je osem bitov.
Primer:

Računalnik ima 64 – bitni Intel procesor , 8 gigabajtni delovni spomin in 500 gigabajtni trdi disk.

Sporočilna sposobnost nam pove koliko različnih dogodkov lahko kodiramo z digitalno besedo oziroma koliko stanj zmore. Enačba za izračun sporočilne sposobnosti s=2^d, pri čemer je s sporočilna sposobnost d pa število bitov digitalne besede. Če je d = 8 pomeni da je sporočilna sposobnost 256, če je d = 16 pomeni da je sporočilna sposobnost 65536. Če imamo sistem, ki ima n število različnih stanj in ga želimo opisati z digitalno besedo imamo tri opcije. Če je število stanj enako sporočilni sposobnosti imamo optimalen opis sistema. Če je števila stanj manj kot je sporočilna sposobnost pomeni da imamo višek bitov digitalne besede. Če pa je število stanj večje kot sporočilna sposobnost imamo nepopolen opis sistema.

Količina informacije digitalne besede je enaka njenemu številu bitov. Merska enota za količino informacije je bit. Količina informacije je odvisna od tega koliko stanj n ima naš sistem. Digitalna beseda opisuje poljubno i-to tanje sistema. Informacija o trenutnem stanju sistema z mnogimi možnimi stanji je večja kot pri sistemu z majhnim številom stanj. Pri opisu sistema z digitalno besedo uporabimo verjetnostni račun. Uporabimo sistem kovanec, kocka, knjiga. Izračunamo verjetnost določenega stanja. Pri sistemu kovanec poznamo le 2 stanja zato je verjetnost za določeno stanje 50%. Pri kocki poznamo 6 stanj zato je verjetnost za določeno stanje manjša 16.6%. Če uzamemo knjigo ki ima 499 strani je verjetnost da bomo knjigo odprli točno na določeni strani zelo majhna 0,2004%. Število stanj je vedno pozitivno celo število. Verjetnost ima vrednost od 0 do 1. Vsota useh verjetnosti v sistemu je vedno 1. 

Količino informacij po Shanonu določa enačba:

I(X)= - log2vi

I(X) je količina informacije

Izračunaj velikost datoteke BMP z naslednjimi podatki: 

• dimenzija slike 2024 × 4048 

• barvna globina 32 bitov 

2024 × 4048 = 8193152 Pixlov × 32 =262.180.864bit pretvorimo v enoto byte = 262.180.864bit : 8 = 32.772.608byte : 1.048.576bytes = 31.25439453 = 31.2MB

SIGEN-CA digitalni certifikat

Digitalni certifikat je elektronski dokument, primerljiv z osebno izkaznico. Sestavljen je iz digitalnega podpisa - digital signature, ki skupaj poveže javni ključ uporabnika in njegovo identiteto.V realnosti varno tretjo stran oziroma našega notarja predstavljajo tako imenovani izdajatelji kvalificiranih digitalnih potrdil overitelja digitalnih potrdil na Ministrstvu za javno upravo za fizične kot tudi za poslovne subjekte. V Sloveniji poznamo certifikate NLB-CA, Poštarca, Halcom ter SIGEN-CA. Certifikat SIGEN je za fizične osebe brezplačen, pridobimo pa ga z osebno zahtevo na matični enoti ob predložitvi osebnega dokumenta in elektronske pošte.

Za digitalna potrdila velja najvišja stopnja varovanja tako imenovane enkripcije overitelj pa mora delovati v skladu z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 57/2000), uredbo o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje ( Uradni list RS 77/2000) in politikama delovanja SIGEN-CA.

• za fizične osebe
• za poslovne subjekte  

Digitalna potrdila sigenca so namenjena: 

•  za upravljanje s podatki javne uprave,

• za dostop in izmenjavo podatkov, s katerimi upravlja javna uprava,

• za varno elektronsko komuniciranje med imetniki kvalificiranih digitalnih potrdil overitelja na MJU 

• za storitve oz. aplikacije, za katere se zahteva uporaba digitalnih potrdil overitelja na MJU

. 
Pomen v pravnem prometu znotraj Evropske unije:

Kvalificirana potrdila overitelja s sedežem v Evropski uniji so enakovredna domačim kvalificiranim potrdilom.

Kvalificirana potrdila overiteljev s sedežem v tretjih državah so enakovredna domačim:

1. če overitelj izpolnjuje pogoje iz 29. do 36. člena tega zakona in je prostovoljno akreditiran v Republiki Sloveniji ali eni izmed držav članic Evropske unije;

2. če domači overitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 29. do 36. člena tega zakona, jamči za taka potrdila enako, kot bi bila njegova;

3. če tako določa dvostranski ali večstranski sporazum med Republiko Slovenijo in drugimi državami ali mednarodnimi organizacijami;

4. če tako določa dvostranski ali večstranski sporazum med Evropsko unijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami

Ta pravila so določena v Zakonu o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP.

Viri:

Predstavitev SIGEN-CA

Ministrstvo za javno upravo - spletna stran 

Vstavljanje digitalnega potrdila v Microsoft Word 2007
 

Kje se vidim v informacijski tehnologiji?

Informacija in znanje se s komuniciranjem izpopolnjuje s čimer se veča moč in pomembnost informacij, ki so v današnjem življenju bistvenega pomena.

Informacijska tehnologija se razvija in napreduje bliskovito zraven pa spreminja našo družbo.  Dandanes postaja vse bolj pomembni  dejavnik učenja,  ki omogoča uporabnikom varen in zanesljiv dostop za učenje in spodbuja k učenju.

Dandanes brez računalnika ne gre najdemo jih  v vsaki pisarni, v izobraževalnih ustanovah , v skoraj vsaki poslovni aktovki in v večini gospodinjstev.

Kolikor opažam in spremljam trenutno finančno krizo in seveda njene učinke se mi dozdeva, da je kriza še najmanj prizadela informacijsko tehnologijo.

Sam se vidim v informacijski tehnologiji kot uporabnik strojne dela, torej računalnika in seveda uporabnik programskega dela. Strojna oprema  (angleško hardware) so vsi fizični deli računalnika.

Kot uporabnik računalnika zelo dobro skrbim za najboljše delovanje svojega računalnika.  Redno očistim svoj osebni računalnik, kajti prah je največji sovražnik računalnika. Pregledam tudi, če so vsi kabli pravilno priključeni.

Kot uporabnik programske opreme uporabljam sistemsko programsko opremo Windows 7 x64.

Pod aplikativno programsko opremo  uporabljam:

Urejevalnik besedila;  zbirko pisarniških programov Microsoft Office 2007

Grafične programe: Adobe Photoshop CS5 (64 Bit), Autocad

Brskalniki: Mozzila Firefox, Microsoft Internet Explorer

Računalniške igre:  F1 2011 , Fifa 12, GTAIV...

Sam mislim, da uporaba informacijske tehnologije na osebni ravni osvobajajoče vpliva na posameznika ( snemanje filmov, novi prijatelji, obdelava fotografij, ustvarjanje lastne glasbe itd.)